PIŠE: ELIZABETA M. TOPLAK
Tri, dva, ena, zdaj! Nič se ni zgodilo? Kako to, saj sem naredila vse, tako kot je treba! Prebrala sem goro knjig, pogledala ogromno video prispevkov in poslušala razna sporočila na You Tubeju. Vsak večer in vsako jutro ponovim svojo afirmacijo, željo, molitev. Še kolegici sem eno napisala, da bo tudi ona imela svojo. Pa je vse po starem. Kaj je z mano narobe?
Ste se prepoznali? Verjemite mi, z vami nič ni narobe! Že to, da ste si namenili čas, da ste prepoznali željo po spremembi, da se je v vas prebudil notranji čut za odprtost nečemu novemu, že to je pohvale vredno! Pripravljate se, kakor spomladanski brstič na sadnem drevju. Vse je namreč ob svojem času, pa čeprav za nekatere stvari potrebujemo desetletja. Vse pride, ko mora priti in vse je tako, dobro kot je. Le nekaj je ob tem zelo pomembno, da se ne izgubite na vaši poti, kajti centrifuga nas vsakdan mimogrede posrka. Saj vendar poznate ta občutek! Čeri, včasih celo hudourniki življenja, nas zlahka potegnejo, ampak tudi brstič na drevju ob nenadnem mrazu pozebe. V tej zgodbi naš um in naš ego pridno sodelujeta. Lahko mirno izrečete: »Spet ta ego!« Upam, da se ob teh besedah zavedate, da to dejansko niste rekli vi, ampak vaš ego! Ta namreč upravlja z nami, kot veter z listjem. Nagiba se vedno v smer, kjer je za njegovo rit najbolje poskrbljeno. Vmes se ne ozira na naša čustva, še manj pa na naš pravi jaz. Nikakor pa ga ni treba obsojati, kajti ego je zelo koristen. Pomaga nam vstati, kadar smo na tleh. Žene nas naprej, kadar bi najraje vse spustili iz rok in se predali. Pri sebi ga moramo ceniti in nikakor ga ne smemo pomešati s sodobnim egoizmom, ki ga opažate pri sodelavcih ali svojih otrocih in njihovih vrstnikih. Če ga namreč ne bi bilo, bi namesto računalnika še vedno klesali v kamne ali pa še to ne. Na nek način je prav ego tisti, ki poganja naprej človeštvo, cele nacije, nas same. Vsekakor pa nastale situacije skupaj z umom rešujeta po visokih standardih naše družbe. Kdaj pa kdaj se kateri od njiju tudi zmoti, živi v iluzijah, vendar skupaj hitro najdeta primerne razloge, potrjujeta hipoteze, ustvarjata, definirata in storita še kaj, da opravičita svoje izume, torej da bo življenje tipi-topi. Celo naša čustva se pridružujejo tem procesom. Vse to se nam dogaja, če si nismo na čistem sami s sabo.
Poleg vseh teh vsakodnevnih dogodivščin znotraj nas je še nekaj; mi, naša duša, naša notranja energija, naša čista prvo bit. Nekaj, kar v telesu zdravniki še dandanes ne morejo najti. Nekaj, kar nima strukture, barve, le preprosto obstaja. Naš jaz, notranja energija, čistost, neobremenjenost, dobronamernost, blaženost, torej tisto prvo, kar se je ob našem spočetju izoblikovalo. Vsak ga ima v sebi, tudi vi. Ne, niste ga izgubili, le znova ga je potrebno najti, kar pa ni enostavno in ne gre zlahka. Verjamem, da se naša želja po spremembi nanaša prav na to prvinskost. Včasih se le ta notranjost celo oglasi in ti enostavno da vedeti, da kaj je prav in kaj narobe. Znotraj nas se lahko dogaja pravi reality show, preden resnično ločimo, kateri glas naj poslušamo. Glava govori eno, srce drugo, le naše notranje bitje nam omogoča čutiti pravo resnico. Če niste prepričani, kateri »akter« ravnokar prevladuje, predlagam, da si vzamete v roke knjigo Eckharta Tolleja, Živeti v sedanjem trenutku. Delo se šteje za enega od najvplivnejših duhovnih gradiv današnjega časa. Preko branja boste lahko namreč doživeli trenutek, kadar se zavemo, kadar opazimo in občutimo, da je v nas nekaj več. Spoznanje je zelo lepo in hkrati je lahko pretresljivo. Je enako, kot kadar leta in leta puščate rasti dolge lase, nato pa z enim rezom frizerskih škarij vse izgine. Pojavi se popolnoma nova podoba, na katero se morate še navaditi, sprejeti, z njo živeti. Lahko se sicer oklepate svoje stare podobe, dejanje obžalujete in zopet puščate rasti svoj naglavni zaklad. Vaša izbira. Kakor izberemo frizuro, tako lahko izberemo tudi naš način delovanja, razmišljanja, čutenja. Ker pa je DNK vsakega izmed nas drugačen, je tudi pot do lastnega spoznanja za vsakega posameznika drugačna. Do vaše popolnosti vodi le vaša formula. Vaši napori, hotenje, trud v spoznavanju samega sebe pa se bodo sigurno izplačali, kajti nič novega ni treba odkriti, le poznane zadeve je treba obuditi. Vsekakor je priporočljivo, da se potrudite še preden se na monitorju pojavi kakšna ravna črta.
Če boste te dni dodobra opazovali prebujajočo se naravo, boste lahko tudi v sebi začutili premike. Kakor se izoblikuje list za lističem, cvet za cvetom, lahko vašim mislim sledijo dejanja in občutki. Na lepem se boste predramili v svojem prečudovitem, neponovljivem, blaženem svetu, v svoji popolni harmoniji. Vaša izbira. Tri, dva, ena. Zdaj!
