IMETI RAD, PO SLUŽBENI DOLŽNOSTI!

TEKST: MILAN KRAJNC
FOTO: MIROSLAV PETROVIĆ

Že 18 let delam natanko to, kar sem si želel, torej imam sanjsko službo in življenje.

Sedaj, pa vedno bolj opažam, da me je ta sanjska služba pričela omejevati, saj čutim nezadovoljstvo. Tako, kot sem v pretekli službi, ko sem učil v šoli. Čeprav neizmerno uživam v tem, kar delam, ampak ko ne delam, pa si želim, da bi čim kasneje pričel delat. Zato sem se prav intezivno pričel ukvarjati s tem, kaj je ta občutek…

Uvidel sem, da nimam ravnotežja!

Da, živim svoje sanje, saj živim to kar delam! Vendar se z leti spreminjam, manjša je možnost koncentracije, manj kondicije, pomeni, manj časa lahko delam, kar želim… in potem potrebujem nekaj drugega, več mi pomeni neformalno druženje, romantika… vendar mora biti vse v ravnovesju, ne preveč sanjske službe in ne preveč …

Tudi od sanjskega življenja, lahko pregoriš… to je tako, kot hrana, neskončno obožujem palačinke, vendar bi se jih po nekaj časa najedel, če bi jih jedel vsak dan.

V svojo sanjsko službo sem počasi vstopal, tako, da sem po 18 letih prišel točno do tiste meje in točno tistega, kar želim početi vse življenje. Vendar sedaj, ko sem izluščil ves balast, vse kar sem pač moral prehoditi in predelati, da sem prišel do bistva, da je moj »diamant« v popolnosti zasijal. Vidim, da tega ne morem početi ves dan, ampak če želim to delati vrhunsko in z veseljem, mora biti to samo del dneva. Vsi ostali deli dneva, morajo biti sestavljeni iz drugih stvari, ki me zadovoljujejo. Tako me v življenju mora zadovoljevati več stvari.

Na svoji poti, sem uvidel, da kljub temu, da sem delal z ljudmi, nisem imel rad ljudi, temveč sem imel rad njihove probleme. Moji klienti so imeli občutek, da sem njihov najboljši prijatelj, da ves čas tega sveta posvetim njim.

Res sem dal tak vtis vsakemu, čeprav sem bil res maksimalno skoncentiran v tistem trenutku nanj, saj samo tako sem lahko razumel kaj se dogaja v njem.

Tako sem ugotovil, da k meni prihajajo ljudje, ki so na vrhu, popolnoma sami in ne spoštujejo ljudi, niti nimajo nikogar radi; vzrok, ker jih tudi v otroštvu ni imel nihče rad.

Sam sem jim pokazal, kaj pomeni, da če jih nekdo upošteva, da imajo občutek, da tudi oni za nekoga obstajajo, pokazal sem jim, da niso sami na svetu, v bistvu sem z njimi prehodil in podoživel otroštvo, ki ga sami nikoli niso čutili, naučil sem jih čustveno shoditi, naučil sem jih tisto, kar bi se morali naučiti, ko so prišli na svet. Čeprav sem jih imel rad, le po službeni dolžnosti, so imeli občutek, da jih spet nekdo ima rad oz. kaj sploh pomeni imeti rad. Dal sem jim nov smisel življenja, pokazal, da življeje ni samo črno belo, temveč cel spekter… pričeli so čutiti življenje.

In ker je bil to moj način življenja, sem na enak način imel rad tudi ljudi v svojem »osebnem« življenju, ki ga v bistvu ni bilo. Vsakega posebaj sem imel rad, po neki dolžnosti, v resnici pa nikogar, zato sem vedno neizmerno užival biti sam, ker nikogar nisem potreboval.

Sedaj, ko sem ta svoj »diamant« dokončno izbrusil in če želim, da tudi blesti, mora v mojem življenju biti veliko različnih stvari. Tiste, ki jih resnično imam rad, ne po dolžnosti, temveč iz srca. In tudi druge aktivnosti v katerih uživam (… to se je letos pokazalo z nakupom bobnov in motorjev). Vso to brušenje, moje sanjske službe (poslovne poti), je bilo v bistvu odpiranje pogleda na svet, na stvari, ki so bile ves čas okoli mene, pa jih nisem videl. In sedaj sem uvidel, da je vedno vse okoli mene in da moram čas dojemati, ko velik prostor in da so mi stvari dosegljive, šele, ko sem zrel za njih.

Torej, kaj sploh počnem, kaj je moja sanjska služba?

FOTO: PIXABAY.COM

Po izobrazbi sem psihoterapevt s predhodnim znanjem tehnike in pedagogike in sem se specializiral za ljudi, ki imajo velik vpliv na množice (predsedniki, župani, direktorji… voditelji, starši), saj samo s spremembo vzgleda, lahko spremenijo svet. Kar izhaja iz mojih otroških sanj, da bom spremenil svet in mislim, da sem našel najbolj primeren način. Zato delam vedno z vodilnimi osebami, v sistem, ki ga upravljajo, pa uvajam Dinamičnim model vodenja, ki temelji na zakonitostih narave.

V bistvu vodilne naučim samo tisto, kar jih niso starši v njihovem otroštvu in jih pri tem osvobajam vseh travm, ki negativno vplivajo na njihove odločitve, zaradi katerih ima negativne posledice celoten sistem, ki ga vodijo.

To jih lahko učim, samo zato ker sem sam imel srečno otroštvo, hvala Mama in Oče!

In po vsej prehojeni poti, sem uvidel naslednje pravila (Aksiomi Življenja):

  1. Aksiom Življenja: Nikoli ne bodi 2!
  2. Aksiom Življenja: Vedno poslušaj sebe!
  3. Aksiom Življenja: Ko sprejemš odočitve, bodi vedno spočit!
  4. Aksiom Življenja: Materialni svet, je odsev naših mislih!
  5. Aksiom Življenja: Če lahko vidimo kvalitete v drugih, so tudi v nas!
  6. Aksiom Življenja: Če nekaj obsojamo, bomo postali krivi za isto stvar!
  7. Aksiom Življenja: Vse je medsebojno povezano; nobena akcija ne stoji sama zase.!
  8. Aksiom Življenja: Nikoli ne moremo nikogar kriviti, razen sebe!
  9. Aksiom Življenja: Vsak raste s svojo hitrostjo in v življenju ni bližnic!